Kako prepoznate vnetje mehurja in kako se ga zdravi

Vnetje mehurja lahko povzroči vnetje komplikacije. Simptomi vključujejo bolečino in pekoč občutek pri uriniranju, povečano pogostost uriniranja in včasih bolečine v trebuhu. Nevarno vnetje mehurja se običajno izboljša po ciklu antibiotikov. Obstaja tudi nekaj preventiv, ki jih lahko sprejmete za preprečevanje okužb mehurja v prihodnosti. Cistitis je vnetje, ki ga običajno povzroči bakterijska okužba. Okužbe mehurja se pojavijo, ko bakterije iz območja med vagino ali penisom in danko vstopijo v sečnico in potujejo v mehur.

vnetje mehurja

Vnetje mehurja je najpogostejša vrsta okužbe sečil, ki se lahko pojavijo v katerem koli delu urinarnega trakta – v ledvicah, ureterjih, mehurju ali sečnici. Največ vnetij imajo ženske. Okužbe mehurja so zelo pogoste, zlasti pri ženskah. Približno 60 % žensk bo v življenju vsaj enkrat doživelo okužbo mehurja. In te okužbe se lahko ponovijo. Okužbo mehurja običajno povzroči bakterija, ki vstopi v sečnico in se razmnožuje v vašem mehurju. Najpogostejša vrsta bakterij je Escherichia coli (E. Coli). Obstajajo dejavniki, ki povečajo tveganje za okužbe mehurja. Ti vključujejo anatomske nepravilnosti urinarnega trakta, menopavzo, uporabo katetra, spermicidov in zaprtje ter več spolnih partnerjev.

Simptomi za vnetje mehurja so podobni tistim, ki jih boste občutili, ko imate okužbo sečil. Ti simptomi lahko vključujejo pogosto uriniranje, bolečina in pekoč občutek pri uriniranju, temen urin ali pa je neprijetnega vonja. Drugi simptomi, ki jih je mogoče povezati z resnejšo okužbo ledvic, pa vključujejo vročino, mrzlico ali okorelost in tresenje, bruhanje ter bolečine v bokih. Če menite, da imate vnetje mehurja, se posvetujte s svojim zdravnikom. Za pomoč pri diagnosticiranju vnetja mehurja (cistitisa) vas bodo običajno prosili za vzorec urina. Vaš urin bodo zbrali v sterilno (čisto) skodelico v stranišču v zdravstvenem domu. Vaš zdravnik bo najverjetneje opravil dva testa vašega urina: analizo urina in urinsko kulturo. Analiza urina vključuje preverjanje videza, koncentracije in vsebine urina. Test urinske kulture pa določa vrsto bakterije, ki povzroča okužbo in na katere antibiotike je bakterija občutljiva. Po tem vam zdravnik lahko odredi ustrezno zdravljenje.